Uvod v igro

Tovariš, tovarišica…

Piše se leto 1941.

Fašisti in nacisti so že zanetili vojno v Evropi. Slovenijo napadejo nemške, italijanske, madžarske in ustaške vojaške enote.
V vseh okupiranih območjih se začnejo procesi potujčevanja slovenskega prebivalstva z različnimi raznarodovalnimi ukrepi.

Nemci so začeli množično izganjati Slovence, predvsem izobražence (duhovnike, učitelje, pravnike, zdravnike); ljudi, naklonjene odporu in komunizmu, pa so pošiljali v koncentracijska taborišča.
Izgnance so najprej zbrali v zbirnih taboriščih, od koder so jih vozili v Srbijo in na Hrvaško, pozneje pa zaradi čedalje bolj razširjenega narodnoosvobodilnega gibanja tudi v Nemčijo.

Prepovedali so uporabo slovenskega jezika v javnosti, slovenska društva in organizacije, tudi cerkvene, so ukinili, njihovo premoženje pa zaplenili. Prepovedali so slovenski tisk, uničevali so slovenske knjige in ponemčevali krajevna imena, tudi Slovence so prisilili,  da so ponemčili svoja lastna imena.
Več kot 600 otrok so nasilno vzeli materam in jih poslali v Nemčijo. Nemška organizacija Lebensborn je odvzete dojenčke dodeljevala nemškim družinam, kjer so jih vzgojili v Nemce. Nekatere pa so tudi pobili.

Uvedli so vojaško obveznost, zato so se slovenski fantje bojevali v nemških obrambnih silah ali Wermachtu skoraj na vseh frontah. Nasilno vpoklicanih je bilo več deset tisoč Slovencev. Nekaj tisoč jih je padlo, veliko jih je postalo invalidov, nekaterim pa je uspelo pobegniti in odšli  so v partizane.
Vpoklicu so se izognili le redki, saj so jim Nemci zagrozili, da bodo sicer poslali v koncentracijsko taborišče njihove družine.

Ker so Italijani  želeli Ljubljansko pokrajino, kot so zasedeno območje imenovali, čim hitreje poitalijančiti, so jo 3. maja 1941 s posebnim odlokom priključili Italiji.

Ko je sredi leta 1941 zaživel osvobodilni boj,  je tudi italijanski okupator posegel po surovih nemških načinih obračunavanja s prebivalstvom, z racijami, usmrtitvami, internacijo, aretacijami in zapiranjem v ječe.

Svoje okupirano območje – Prekmurje – so skušali čim hitreje madžarizirati tudi Madžari. Uvedli so madžarščino kot učni jezik in uničevali slovenske knjige. Iz Prekmurja so izgnali slovenske izobražence, ki so se tja preselili med obema vojnama.

NDH (Neodvisna država Hrvaška) je okupirala manjši del slovenskega ozemlja: Slovensko vas, Novo vas pri Mokricah, Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem.

Ozemlje je bilo veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na njem pa je takrat živelo okoli 800 ljudi. Slovence so hoteli prepričati, da so Hrvati; tiste, ki so ostali narodno zavedni, so odpeljali v taborišče Jasenovac ali pa so jih ustrelili.

Kljub vsem tem grozotam so se na stran okupatorjev postavili izdajalci slovenskega naroda:
bela garda, plava garda, domobranci, četniki in ostala svojat.

Ti pa se brez razmišljanja kot pravi antifašist pridružiš prvim partizanskim enotam.

Tovariš, tovarišica,  zdaj pa kocke v roke in na juriš!
Preženi besneče in reši trpeče! Prebudi v sebi narodnega heroja!

Za svobodo v boj!

Smrt fašizmu – Svoboda narodu!