ŽELEZNA KAPLA 1943

ŽELEZNA KAPLA (AVSTRIJA)

6. november 1943

Napadi sovražnikovo postojanko!

S Koroškim bataljonom uniči orožniško postajo v Beli, južno od Železne Kaple.
Bataljon je pobil 4, ranil 4 in ujel 2 orožnika, zaplenil pa težko strojnico, 20 pušk, brzostrelko in 10 pištol.

Napadajo partizani.

Doživi zgodovino – obišči nas!
Feel the history – visit us!

Koroški Slovenec – glavni organizator partizanstva Karel Prušnik – Gašper
(1910, Lobnik pri Železni Kapli – 1980, Ljubljana)

Kmet, gostilničar, dolgoletni predsednik Zveze koroških partizanov. Predvojni član KP Avstrije, obtožen in obsojen na pet let zapora, ki ga je prestajal v zloglasni graški kaznilnici Karlau. Po enem letu amnestiran. Po prihodu aktivistov z Gorenjske se je v 2. polovici leta 1942 vključil v osvobodilno gibanje, po gestapovskem vdoru in aretacijah, ki so se končale s celovškim procesom aprila 1943, ko je bilo 13 koroških Slovencev obsojenih na smrt in še isti mesec na Dunaju obglavljenih, veliko pa jih je bilo obsojenih na dolgoletne zaporne kazni, mu je uspelo pred aretacijo ubežati policiji in se 3. decembra 1942 vključiti v Koroško četo. Od partizana, stražarja in spremljevalca aktivistov je kmalu napredoval v aktivista, postal je sekretar KP za podjunsko okrožje, maja 1944 pa sekretar Pokrajinskega odbora OF za Koroško. V tej vlogi se je udeležil 2. zbora aktivistov OF septembra 1944 v Črnomlju, nato je odšel za dva meseca na aktivistično delo čez Dravo na Svinško planino (Saualpen). Po vojni je bil s strani Britancev, ki so imeli do podpisa avstrijske državne pogodbe 15. maja 1955 zasedeno Koroško, zaradi političnih prestopkov  še dvakrat obsojen na zaporno kazen, ki jo je prestajal v isti kaznilnici kot pred vojno, tokrat skupaj z nacisti, proti katerim se je prej boril.

Prvoborec, organizator partizanstva na Koroškem Pavle Žaucer – Matjaž
(1914, Selnica ob Dravi – 1986, Ljubljana)

Študiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in jo končal 1940. Dolgoletni predvojni član SKOJ in KP, organiziral odhode v špansko državljansko vojno in narodnoobrambne tabore. Leta 1941 z materjo izgnan v Srbijo, kjer se je vključil v slovensko četo Ivana Cankarja v Užicah in se z njo udeležil izjemno napornega igmanskega pohoda. Bil je pripadnik zaščitnega bataljona Vrhovnega štaba. Leta 1942 poslan v Slovenijo, od tam na Štajersko, kjer ga je PK KPS določil za sekretarja OK KPS za koroško okrožje, v tej vlogi je bil začetnik organiziranega odpora proti okupatorju v Mežiški dolini, marca 1944 ga je CK določil za sekretarja Oblastnega (območnega) komiteja KPS za Koroško. Skupaj s Karlom Prušnikom – Gašperjem kot koroškim domačinom veljata za glavna organizatorja odpora na Koroškem.