POHORJE 1941

Tvoj cilj: POHORJE

Join the Partisans map

12. avgust 1941 

Napadi sovražnikovo postojanko!

Pridruži se skupini 16 borcev, ki je izvedla napad na Ribnico na Pohorju.
Pri tem so ubili župana Witzmana, poveljnika žandarmerije in pomožnega policista. En žandar je bil ranjen. Slabost akcije je bila v tem, da partizani niso zaplenili nič orožja ali hrane, njen politični odmev pa je bil dober.

Napadajo partizani.

Doživi zgodovino – obišči nas!
Feel the history – visit us!

Partizanski poveljnik Benedikt Grabner – Dušan
(1920, Črneče – 1944, Hudinja na Pohorju)
vir: Koroški pokrajinski muzej

Benedikt Grabner – Dušan iz Črneč pri Dravogradu (1920 – 1944)  je maja 1943, potem ko je prišel na dopust iz Belgije kot prisilno mobilizirani tankist SS, dezertiral iz nemške vojske in vstopil v prvi Koroški bataljon. Udeleževal se je vseh akcij, pogosto kot prostovoljec. Zaradi svojega poguma se je kmalu začel širiti glas o njem med prebivalstvom pa tudi pri okupatorju, ki ga je v svojih poročilih večkrat omenjal s strahospoštovanjem. Kmalu je tudi napredoval do poveljnika bataljona, najprej na Koroškem, nato je bil februarja 1944 poslan na Pohorje, kjer je kot poveljnik 3. bataljona Zidanškove brigade padel 14. marca istega leta v hudih bojih brigade na Hudinji nad Vitanjem.

Baraka za ranjence v partizanski bolnišnici Trška gora na zahodnem Pohorju
vir: Koroški Pokrajinski Muzej
Baraka za ranjence prenovljene bolnišnice Trška gora, prostor za posege
vir: Koroški Pokrajinski Muzej

Baraka za ranjence v partizanski bolnišnici Trška gora na zahodnem Pohorju. Partizanski zdravnik Ivan Kopač – Pauček  je po prihodu 14. divizije na Štajersko, kjer je bil brigadni zdravnik v Bračičevi brigadi, od aprila 1944 do konca vojne pod Malo Kopo na območju Legna pri Slovenj Gradcu s pomočjo partizanov in njihovih civilnih podpornikov zgradil šest skrivnih partizanskih bolnišnic. V njih se je zdravilo okrog 300 ranjencev. Okupacijskim enotam ni uspelo odkriti nobene od njih, čeprav so jih intenzivno iskale. Večina jih je dobila imena po krajih in območjih, ki so bila daleč od tod, da so jih tudi na ta način prikrivali. Ena izmed njih, Trška gora, je ohranjena kot zgodovinski spomenik državnega pomena.